Zbirka Plagiat združuje devet pripovedi različnih dolžin. Gre za izčiščene, večplastne zgodbe z nepričakovanimi obrati, dobrim pripovednim ritmom, neobloženim jezikom. Avtorica je vrhunska pripovedovalka s pretanjenim posluhom za duševnost, tudi za njene skrajno zastrte, temačne vzgibe. S svojimi zgodbami bralcu zastavlja vprašanja, kot so: Zakaj razočaramo sočloveka, kakšni vzgibi nas vodijo v izdajo zaupanja nam najbližjega? Kako preboleti smrt ljubljene osebe, kako živeti s praznino, ki jo nadomesti? Kako se kažemo drugim in kako dejansko živimo, kdo smo? 

Mediji o knjigi:

[U]spe avtorici tudi tokrat kvečjemu utrditi svoj staž pozorne opazovalke premen človeške duševnosti na precepu razočaranj in želja, kar pa seveda ne gre brez empatično čuteče, neprizanesljivo kritične in navsezadnje privlačno napete pisave […] Liki mrzlično bežijo grožnji tipizacije, kar jih dela neujemljivo žive in čudovito nepredvidljive […] Uspeh Plagiata lahko pripisujemo vestni drzžbeni kritiki, ki ne podleže skušnjavi sprijaznitve, temveč like na različne načine sili v preseganje svoje zaznamovanosti, negotovost in metafizično prekarnost pa z umetniško alkimijo pretvarja v ljubezen in modrost. (Kristjan Rakar, Delo)

Strukturo posamezne zgodbe Anja Mugerli dodatno popestri z navajanjem pisem, sporočil, asociacij iz nezavednega in izmeničnim podajanjem monologa glavnih junakov, ki se načeloma zelo pristransko, lahko bi rekli narcisoidno, bojujejo za prevlado svoje doktrine. Literarni verizem s primesmi družbene kritike in numinozne intrige je prav gotovo kombinacija, ki bo bralca za dolgo prikovala h knjigi. (Miša Gams, MMC RTV SLO)